Z odklopom od tehnologije zaključujemo prvo sezono podkasta Digitalna Slovenija. Tehnologija, predvsem v obliki pametnih telefonov, tablic, igralnih konzol in računalnikov, je danes del našega vsakdana, težko se ji izognemo. Z omenjenimi napravami iščemo informacije ter opravljamo naše delo. Marsikdo med nami pa se lahko pri uporabi tehnologije znajde v stiski. Prekomerna uporaba spleta v prostem času pa začne vplivati na druga pomembna življenjska področja, kot je na primer spanje, druženje s prijatelji in prijateljicami v živo in podobno. V tem primeru pride do prekomerne rabe tehnologije in spleta ter nezmožnosti odklopa od tehnologije. O vsem tem smo govorili z Živo Ahac iz Centra pomoči ob prekomerni rabi interneta, Logout.

Živa Ahac je po izobrazbi socialna delavka, ki se dobro znajde tudi v improviziranju in vodenju raznoraznih delavnic. V pogovoru se posvetimo vprašanjem, kot so: kako izgleda zasvojenost od tehnologije, kdo je ponavadi bolj dovzeten za zasvojenost od spleta in kako lahko tovrstno zasvojenost prepoznamo sami.

V ekipi Logout se trudijo, da bi se vsi v digitalnem okolju dobro počutili. Digitalna preobremenjenost lahko preide v zasvojenost in tako pomembno vpliva na naša življenja. Zavzemajo se za uravnoteženo in zdravo rabo spleta v prostem času. V ta namen izvajajo individualna in družinska psihološka svetovanja ter tudi delo v skupinah, različna predavanja in delavnice. Živa v zaključku pogovora predlaga tudi, kako lahko sami spremljamo naše navade pri uporabi spleta in tako zgodaj zaznamo morebitno preobremenjenost z digitalnimi vsebinami.


Povezave:

• Logout
• Testi zasvojenosti

Poiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.
Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

Nestrpna, ksenofobna in diskriminatorna retorika kot orodje za nadlegovanje in poniževanje prispeva predvsem k pojavom, kot so rasizem, seksizem in homofobija, zaskrbljujoče pa je, da postaja vse bolj udomačena v javnem komuniciranju. V epizodi, ki jo namenjamo sovražnemu govoru, je gostja raziskovalka z Mirovnega inštituta dr. Veronika Bajt, ki raziskuje sovražni govor ter sociološke teme, kot so dezinformacije, nacionalizem, ksenofobija in podobno.

Raziskave potrjujejo porast sovražnega govora iz nečesa, kar smo nekoč imenovali "šank retorika", še posebej z begunsko krizo v letih 2015 in 2016. Če je svoboda govora absolutno nujna, to še ne pomeni, da je tudi nujno absolutna, pravi Veronika Bajt. Kar pomeni, da se pravica do svobode govora, na katero se pogosto sklicujejo politiki ko javno pozivajo na reševanje problemov s puškomitraljezi, konča tam, kjer se začne pravica nekoga drugega, da ni žrtev sovražnega govora.

Ob tem nam ne sme biti vseeno, še manj pa lahko ob tem zamahnemo z roko, češ, kaj pa lahko naredimo. Za začetek, pravi Veronika Bajt, se poglejmo v ogledalo in se vprašajmo, ali res želimo biti del problema. Nezaupanje v institucije, upad volilne udeležbe, razočaranje nad obstoječimi reprezentativnimi sistemi so posledice, zaradi katerih smo na slabšem vsi.

Vabljeni k poslušanju!

Zanimive povezave:

• Preprečevanje sovražnega govora na spletu - Mirovni inštitut
• Analiza spletnega sovražnega govora in dezinformacij v Sloveniji ter izdelava predloga ukrepov - Projekt Mirovnega inštituta ter Ministrstva za digitalno preobrazbo
• Priporočila za preprečevanje sovražnega govora - Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora
• Kako se spopasti s sovražnim govorom - Povzetek članka OZN
• Definicija sovražnega govora - Varuh človekovih pravic RS

Poiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.
Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

Tudi če medvrstniško nasilje doživlja manjšina otrok, posledice občutijo vsi, pravi gostja 21. epizode podkasta, psihologinja dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskave ne potrjujejo, da je medvrstniškega nasilja danes več, kot ga je bilo v preteklosti, o čemer se v javnosti občasno pojavlja domala histerično prepričanje, smo pa kot družba na ta pojav bistveno bolj občutljivi.

Zakaj se mladostniki obnašajo nasilno? Običajno je motiv, ki je v ozadju, velika želja po priljubljenosti, ni pa edini. In če otroci v šoli dobijo izkušnjo, da je nasilje način, s katerim so močnejši, je naloga odraslih je, da preprečujemo normalizacijo nasilja. Velika večina otrok ga ne odobrava, ampak ljudje se v skupini vedemo drugače, pravi Katja Košir, mladostnikom pa je izjemno pomembno, kako jih vidijo vrstniki. Izražanje stališč, s katerimi se izpostaviš, je tvegano, ker lahko ogrozi tvoj status, zato se zgodi pojav pluralističnega ignoriranja, ko nihče nič ne reče, vsi pa predpostavljamo, da ostali nasilje odobravajo. In iz tega se razvije norma, da je mogoče visok položaj v skupini doseči z nasilnim vedenjem. Ko se ljudje dolgo vedemo na načine, ki niso skladni z našimi osebnimi prepričanji, preokvirimo prepričanja in si stvari začnemo razlagati na način, ko se nam ni potrebno čutiti krive.

Medvrstniško nasilje je kot vsako drugo vedno lažje preprečevati kot se nanj odzivati, najboljše priporočilo, ki ga lahko damo otrokom pa je, naj vedno to povedo odrasli osebi. otroci to dojemajo kot nekoristno, ker imajo občutek, da bo vmešavanje odraslih stvari samo še poslabšalo. Njihovo zaupanje si moramo prislužiti s stalnim sporočanjem, da smo kredibilni, da nam je mar, da vemo, kako ravnati, da ne bomo prehitro sodili, da prisluhnemo, preden si ustvarimo mnenje, in da bomo morali kakšno stvar vprašati večkrat, ker je poročanje o nasilju zelo težko, Najboljša preventiva je stalno izražanje nevsiljivega zanimanja za njihove vrstniške zadeve, ko govorimo o spletnem nasilju pa je najpomembnejše, da jih ne spustimo v njihova spletna okolja nepripravljene.

Vabljeni k poslušanju!

Koristne povezave

• Kaj je vrstniško nasilje in kako ukrepati? - Amnesty International
• Enostavno pomagam - Humanitarno društvo za preprečevanje medvrstniškega in zagotavljanje informacij za pomoč mladim
• Protokoli za obravnavo nasilja v medsebojnih odnosih - Zavod RS za šolstvo
• Nasilje nad vrstniki - koristne informacije in nasveti policije

Poiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.
Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay