V prejšnji dveh oddajah Moja zgodba smo spremljali Miklavža Kavčiča rojenega leta 1932 iz Šentjošta nad Horjulom, ki nas je v svojih spominih vodil skozi čas druge svetovne vojne in prvih povojnih let, ko je v Šentjoštu zavladala smrtna tišina. Tokrat lahko poslušate tretji del pričevanja, ki osvetljuje povojni čas, kako je oblast pritiskala na študente in dijake, ki so bili iz tabora nasprotnikov komunizma vzgojeni v krščanski veri, demokratičnem duhu in zato nevarni ideologiji enoumja.

Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.

Tokrat smo poslušali pričevanje Miklavža Kavčiča, ki je bil rojen na Šentjoštu nad Horjulom, večino življenja pa je preživel v Ljubljani. Spregovoril nam je o svojih spominih na otroška leta, začetek vojne, nastanek vaške straže v Šentjoštu in na prvi partizanski napad na Šentjošt. To je bil prvi del njegovih spominov, ki jih bomo predvajali še v nekaj naslednjih oddajah.

Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas, ki se dotika tematike oddaje Moja zgodba. Najprej smo se ustavili pri izjavi predsednice države Nataše Pirc Musar, ki je na proslavi ob Dnevu državnosti poudarila, da je treba vse umorjene po drugi sv. vojni pokopati. Zatem smo govorili o partizanski bolnici Franja, za sanacijo katere so pripravili dobrodelni koncert, za konec pa še o nameravani spremembi kazenskega zakonika, ki bi lahko prepovedal tudi spravne slovesnosti v Kočevskem Rogu in na Teharjah.

Ob 150 letnici rojstva, 90 letnici smrti in ob letu Rudolfa Maistra, ki je ena najpomembnejših slovenskih osebnosti prve polovice 20. stoletja, je založba Družina letošnjo tematsko izdajo revije SLO namenila tej pomembni osebnosti. Predstavila sta nam jo sourednika dr. Marko Štepec in Alenka Juvan, ki sta usmerjala pisanje 13 izkušenih raziskovalcev in piscev o generalu Maistru.

Avtorica Mojca (Marija) Treven nam je predstavila knjigo z naslovom Goropeke v času vojne in revolucije. V knjigi so objavljena pričevanja starejših prebivalcev, ki razkrivajo boleče spomine predvsem na drugo svetovno vojno in obdobje po njej, torej razkrivajo resnico zamolčane zgodovine. Zgodovinski spomin na težke dni nas opominja, da vojne ne prinašajo večjega blagostanja ali boljše ureditve, prinašajo pa veliko gorja in trpljenja.

Ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu je v soboto 1. junija 2024 potekala spominska slovesnost z mašo, ki jo je ob navzočnosti več kot 20 duhovnikov vodil nadškof Stanislav Zore. V Moji zgodbi ste lahko poslušali najprej mašni nagovor ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, zatem apel duhovnikov dekanij Črnomelj in Kočevje, za pokop žrtev brezna izpod Macesnove gorice, ter nato še osrednji govor dr. Jožeta Rožanca.

Tokrat smo spoznali Jaroslava Kiklja, ki ga je Cerkev uvrstila med slovenske mučence 20. stoletja. 18. marca leta 1942 je bil ubit v atentatu na Streliški ulici v Ljubljani. Kikelj se je rodil na Opčinah nad Trstom, pozneje se je preselil v Maribor, v Ljubljano pa je leta 1939 prišel študirat medicino. Že v Mariboru je bil član Marijine kongregacije, v Ljubljani pa je bil zelo dejaven pri Katoliški akciji. Bil je tudi predsednik študentskega medicinskega društva Vir. Kot tak je na zahtevo okupacijskih oblasti postal član direktorija medvojne univerzitetne organizacije in se s tem žrtvoval, da bi ljubljanska univerza lahko delovala tudi med vojno. Komunisti so ga zato umorili. O njem je spregovoril prof. dr. Aleš Maver.